Search
sl-SIen-GB

Bibalinija

je blog raziskovalke Bibe Tominc (UIRS) na doktorskem študiju v Avstraliji

 

Okrogla miza: Ven za zdravje
Tiskaj  / Knjiznica 171
/ Kategorije: Novice

Okrogla miza: Ven za zdravje

Načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga

Okrogla miza Ven za zdravje, ki je potekala 17. oktobra 2019 na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije, je bila organizirana ob zaključku programa Strokovne podlage za prostorsko načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesnih dejavnosti prebivalstva. Projekt je Urbanistični inštitut izvajal med leti 2017 in 2019 v okviru programa Ministrstva za zdravje Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Projekt je vodila krajinska arhitektka mag. Ina Šuklje Erjavec.

Na dogodku sta krajinski arhitektki Jana Kozamernik in dr. Vita Žlender predstavili zaključno publikacijo Ven za zdravje: Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, ki povezuje področji javnega zdravja in načrtovanje zelenih površin kot ključnih odprtih prostorov za gibanje na prostem. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali dr. Peter Otorepec (Nacionalni inštitut za javno zdravje), viš. pred. Andrea Backović Juričan (Nacionalni inštitut za javno zdravje, recenzentka priročnika Ven za zdravje), dr. Matej Nikšič (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), dr. Vlasta Vodeb (Urbanistični inštitut Republike Slovenije), Radovan Romih (RC Planiranje in predsednik matične sekcije krajinskih arhitektov, ZAPS), mag. Jelka Hudoklin (Acer Novo mesto), dr. Petra Vertelj Nared (LUZ)  in Maja Šinigoj (Locus). Okroglo mizo je moderirala Natalija Vrhunc. Dogodka se je udeležilo približno 30 udeležencev.

V okviru okrogle mize s širšo vključujočo razpravo so bila izpostavljena številna aktualna vprašanja, nekatere ugotovitve in pobude so strnjene v spodnjih alinejah:

  • Potrebno se je zavedati, da se obravnavani problematiki na področju prostorskega načrtovanja in javnih površin posveča premalo pozornosti ali da ta sploh ni predmet strokovnega dela. Javni prostor se obravnava kot samoumevna dobrina, povečuje se privatizacija zemljišč, kapital prerašča interes javnega dobra (kljub temu, da zakonodaja ohranja načela javnega dobra, se v realnosti tega ne izvaja), opazno je tudi prednostno načrtovanje za potrebe turizma namesto za prebivalce.
  • Očitne so razlike med urbanimi in podeželskimi naselji. Na podeželju je stanje glede prostorov, ki bi omogočali izvajanje telesne aktivnosti, slabše, vse pogosteje se omejuje dostopnost, predvsem pa ni urejenih večnamenskih javnih zelenih površin (prebivalci se velikokrat tega niti ne zavedajo in ne postavljajo zahtev). Vzroki za to so verjetno povezani s predpostavko, da na podeželju zaradi kmetovanja ni potreb po načrtovani telesni dejavnosti; vendar pa je na podeželju vse več nekmečkega prebivalstva, poleg tega sodobno kmetovanje večinoma ni okvir za telesno dejavnost kot zdrav življenjski slog.   
  • Očitne so razlike tudi med posameznimi deli naselij – v zadnjem času se urejenost odprtega prostora izboljšuje v osrednjih območjih naselij (ki so turistično atraktivna), predmestja pa nazadujejo (motorizacija, nerešena lastniška vprašanja ipd.)  
  • Potrebno je zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo (za udejstvovanje zunaj), z načrtovanjem se zagotovijo ustrezne ureditve, z vzpostavitvijo jasnega namena prostorov (njihove rabe) se zmanjša konfliktnost in zagotavljajo možnosti za ustrezno upravljanje (dogovori, vzdrževanje itd.), pri čemer je nujno treba določiti nosilce oz. upravljavce.
  • Potrebno je ustrezno načrtovanje zelenih površin in drugega odprtega prostora – nujna je zahteva po izdelovanju projektne dokumentacije za te ureditve, potrebno je uvesti obveznost izdelave načrta krajinske arhitekture oziroma druge vrste načrtov za vse površine, ki so v javni rabi, ter tako zagotoviti ustrezno kakovost ter varnost in evidence.   
  • Potrebno se je zavedati, da zdravje nastaja v skupnosti. Načrtovanje prostora je pomembno tudi zato, ker vpliva na vrednote ljudi in zavedanje o kakovostnem okolju, h kateremu prispevamo vsi, ki v njem živimo in delujemo.
  • Potrebno je prepoznati potrebe v posameznih občinah, saj so te odvisne od družbenih, gospodarskih, prostorskih in okoljskih razmer. Treba je razviti kazalce ali uporabiti njihovo kombinacijo (gibalne navade, dvojni kazalci kot povezava med stanji v zdravju prebivalcev in prostorom) za namen identificiranja problemov in argumentacijo glede potrebnih izboljšav na tem področju.  Na podlagi dolgoročnega spremljanja takih kazalcev bi se v prihodnosti lahko izoblikovale dodatne usmeritve.
  • Potrebno je načrtno spremljanje stanja v prostoru in povezati ugotovitve analiz glede stanja zdravja v občinah ter določiti, kaj se želi doseči; tem ciljem pa prilagoditi (ter medsebojno uskladiti) vse aktivnosti.   
  • Potrebna je aktivna in ciljno usmerjena komunikacija med resorji zaradi kompleksnosti in povezanosti področij (zdravje, prostor, šport, infrastruktura, izobraževanje, kmetijstvo, gozdarstvo, itd.) ter participativen pristop k izboljševanju prostorskih pogojev za aktiven življenjski slog (aktivna vloga končnih uporabnikov v različnih fazah procesa).
  • Potrebno je izpostaviti primere dobre prakse kot promocijo zdravega življenjskega sloga in odprtega prostora za gibanje, dvigniti ozaveščenost ljudi (npr. osnovanje platforme z dobrimi primeri pristopov in ureditev, izvesti konkretne izboljšave v občinah kot zgled).
  • Potrebno je uvesti strokovne presoje načrtovanih ureditev in njihovega izvajanja - tudi z vidika zagotavljanja ustreznih prostorov za izvajanje telesnih dejavnosti.
Predhodni članek Okrogla miza: Zagotavljanja kakovostnih in dostopnih stanovanj
Naslednji članek City Street 4 / Mestna ulica 4
Seznam novic

Ime:
E-pošta:
Zadeva:
Sporočilo:
x

 

KONTAKT

Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2
1000 Ljubljana

  + 386 (0)1 420 13 10
  info@uirs.si
  @UrbanInstitut

 

KNJIŽNICA in INDOK CENTER

Delovni čas:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00,
ob torkih tudi popoldne: 15.00 – 17.00.
Poletni delovni čas julij in avgust:
od ponedeljka do petka: 9.00 – 13.00.

  + 386 (0)1 420 13 31
  knjiznica@uirs.si

Loading
  • NOVIČNIK

    Bi bili radi obveščeni o novicah
    in delu Urbanističnega inštituta RS?

    Vpišite svoj e-naslov in se naročite!

Copyright 2019 by UIRS
Back To Top